蜜桃交友

Pope

Sporo?ilo s kraja Jezusovega krsta

Na vpra?anje, kak?no sporo?ilo ?eli dati s kraja Jezusovega krsta, ki je bil ?e pred nekaj desetletji minsko polje, v njegovi bli?ini pa poteka vojna, ki so jo spro?ili Hamasovi napadi, medtem ko ceno krvi in uni?enja pla?ujejo predvsem civilisti v Gazi, je kardinal Parolin odgovoril: »Slovesnost je bila zelo lepa in dobro organizirana, predvsem pa je bila polna upanja. In tega ne pravim zato, ker se sedaj, v jubilejnem letu, ki je posve?eno tej temi, zelo pogosto govori o upanju. Mislim, da je sporo?ilo tega dneva in posvetitve cerkve Jezusovega krsta ob Jordanu prav to: v regiji, ki jo pestijo mnogi konflikti in razdvajajo ?tevilne napetosti, je bilo to podro?je neko? minsko polje, danes pa so na njem obdelovalne povr?ine. To je ?e samo v sebi znamenje upanja: kot pravi prerok, se lahko sulice prekuje v srpe, oro?je lahko postane orodje miru. Razlog za upanje je prav tako ?ivahna prisotnost velikega ?tevila ljudi, poleg tega pa lahko kr??anstvo z Bo?jo milostjo pomaga najti tudi poti re?itve za trenutne konflikte.«

Vloga kristjanov na Bli?njem vzhodu in situacija v Siriji

V nadaljevanju intervjuja je vatikanski dr?avni tajnik spregovoril o vlogi kristjanov na Bli?njem vzhodu danes ter o situaciji v Siriji. »Kristjani so v teh dr?avah prisotni od nekdaj, ?e naprej so polnopravni del bli?njevzhodnih dr?av in dru?b, ?eprav ?al zaradi vseh dogodkov v daljni in bli?nji preteklosti odhajajo, tako da se ?tevilo kr??anskih skupnostih v vseh dr?avah zmanj?uje. Rad bi poudaril to temeljno konstitutivno razse?nost kr??anske prisotnosti: "arabski" pomeni tudi kr??anski, saj v teh de?elah obstaja kr??anska skupnost, ki ima korenine v preteklosti. Ker so kristjani sestavni del, lahko dajo svoj prispevek na vseh podro?jih. Kot je ve?krat dejal tudi pape?, bi bil Bli?nji vzhod brez kristjanov revnej?i Bli?nji vzhod, saj bi mu manjkal izraz, ki je temeljnega pomena v sami stvarnosti te regije.
Kar zadeva Sirijo, sem prebral pozitivne izjave, ki gredo v smer, ki jo je pape? izrazil v svojem nagovoru diplomatskemu zboru: upajmo, da se bo za Sirijo za?el nov ?as, v katerem bodo imeli vsi dr?avljani enake pravice. To je koncept dr?avljanstva, ki ga tudi Sveti sede? predlaga za vse dr?ave: vsi dr?avljani so enaki, imajo enake pravice in enake dol?nosti pred zakonom. Resni?no upamo, da bodo te trditve upo?tevane ter bodo tako za??itene tudi pravice manj?in in pravice kristjanov.«

Libanon po dveh letih dobil predsednika

Beseda je nato tekla o nedavnih volitvah v Libanonu, ko je dr?ava prej?nji teden po dveh letih kon?no dobila predsednika. »Menim, da gre za pozitivno znamenje. V teh dveh letih smo vedno poudarjali, da je to pomembno za kontinuiteto in obstoj dr?ave, v kateri soobstajajo dru?bena, politi?na in verska raznolikost. Vedno smo trdili, da je treba najprej zagotoviti predsedovanje, torej okrepiti institucije. Zato je to znamenje upanja. Resni?no upamo, da te volitve pomenijo novo fazo za Libanon, v kateri bodo vse politi?ne sile skupaj na?le skupne to?ke in si prizadevale za dobro dr?ave, predvsem pa za tiste reforme, ki jih dr?ava nujno potrebuje. V prvi vrsti je potrebno zagotoviti pravice ?rtvam in dru?inskim ?lanom eksplozije v bejrutskem pristani??u ter ponovno vzpostaviti gospodarsko stabilnost, saj je dosedanja nestabilnost povzro?ila veliko rev??ine in trpljenja v dr?avi.«

Zakaj se je danes v politiki te?ko pogajati

Kardinal Parolin je nato razmi?ljal o tem, zakaj se je danes v politiki te?ko pogajati in sklepati kompromise, oziroma se zdi, da je diplomacija nema, kakor je razvidno predvsem v trenutni situaciji med Rusijo in Ukrajino. »Resni?no je zelo ?alostno dejstvo, da nismo ve? sposobni pogajanj in da prevlada "pravica do mo?i" namesto "mo? pravice". Tudi pape? je v govoru diplomatskemu zboru navedel razli?ne vzroke za te razmere in pojasnil, da vlada ozra?je nezaupanja in medsebojnega strahu, ki ustvarja vedno ve?jo polarizacijo med dr?avami in skupnostni ter prepre?uje, da bi na?li skupne re?itve. Vztrajal bi prav pri tem: manjka zaupanje. Pri pogajanjih je nujno minimalno zaupanje v drugega. Prav tako pa je potrebno izstopiti iz sebe, vstopiti v stali??e sogovornika, ki je v tem primeru lahko nasprotnik ali sovra?nik. K temu je potrebno dodati tudi krizo mednarodnih organizacij – institucij, odgovornih za dialog, ki so nastale prav zato, da bi ga spodbujale: danes te?ko nadaljujejo z vlogo, ki so jo imele takoj po drugi svetovni vojni. Obstajajo ?e ?tevilni drugi vzroki, vendar bi rekel, da je zame ta najpomembnej?i.«

»Duh Helsinkov« danes

Pape? Fran?i?ek v svojih govorih ve?krat spominja na »duha Helsinkov«, zato se je vatikanski dr?avni tajnik zaustavil tudi pri tem vidiku in pojasnil njegov pomen v dana?njem ?asu. Poleg tega pa je prav tako povedal, kaj pomeni pravi?en mir. »Duh Helsinkov pomeni prav preseganje t.i. miselnosti "kluba enako misle?ih". Tedaj smo bili v svetu, razdeljenem na dva bloka. Morda so se danes ti "klubi" razdrobili in pomno?ili. Duh Helsinkov je duh nekoga, ki je presegel kategorijo sovra?nika in mu je uspelo najti skupne to?ke tudi s tistim, ki ne misli enako kot on.

Pravi?en mir

Po mojem mnenju pravi?en mir pomeni mir, ki temelji na mednarodnem pravu in deklaracijah OZN. To so sredstva, ki jih ima mednarodna skupnost na voljo za urejanje odnosov med dr?avami in med skupnostmi dr?av. V kr??anski misli pa vemo, da pravi?nost ne pomeni zgolj dati vsakemu, kar mu gre v skladu z distributivno pravi?nostjo, ampak gre za pravi?nost, ki jo spodbuja sam Jezus; za vi?jo pravi?nost, ki postane ljubezen in odpu??anje do drugih. Pape? Fran?i?ek je diplomatskemu zboru govoril o diplomaciji odpu??anja. Ta del govora je zelo lep prav zato, ker spominja na sposobnost preseganja preprostih zahtev pravi?nosti.

O za?asnem sporazumu s Kitajsko

Ob koncu intervjuja pa je kardinal Parolin spregovoril ?e o za?asnem sporazumu o imenovanju novih ?kofov na Kitajskem, ki je spro?il ?tevilne polemike. »Logi?no je, da se to lahko zgodi v tako zapleteni situaciji, kot je situacija na Kitajskem, ki izhaja iz izjemno te?ke zgodovine. Mnenja so lahko tudi zelo razli?na. Vedno sem govoril, da me ne presene?a, nekateri mislijo druga?e, ker verjamejo, da obstajajo tudi druge re?itve. Sveti sede? je menil, da je to naju?inkovitej?a re?itev: za?eti dialog z enim od vpra?anj, ki je bilo na mizi. Eno od tistih, ki je bilo najbolj pomembno in tudi najbolj te?avno, je bilo prav vpra?anje imenovanja ?kofov. Menim, da sporazum o imenovanju ?kofov v bistvu predlaga dve stvari, ki po?asi napredujeta v pravo smer, in sicer dejstvo, da so vsi ?kofje v ob?estvu s pape?em. To je za Katoli?ko cerkev temeljnega pomena. Gre poskus, da bi s premagovanjem razlik in zagotavljanjem dolo?ene normalizacije v ?ivljenju Cerkve dosegli enotnost v Cerkvi. Seveda ne gre za "magi?no" re?itev, je pa re?itev, ki predlaga pot: pot, ki je po?asna in ne lahka, za katero pa se mi zdi, da vendarle prina?a sadove, ki morda ?e niso vidni. Vendar pa bo zagotovo obrodila ?e ve?je sadove, ko se bosta postopoma pove?ala zaupanje in sposobnost dialoga med stranema.«