蜜桃交友

Pope

Upanje ni neka navada ali zna膷ajska lastnost, ki jo nekdo ima ali nima, ampak je 尘辞膷, za katero je treba prositi. Kot romarji prihajamo, da bi prosili za ta dar, da bi znova za膷eli 啪ivljenjsko pot. Sveti o膷e je spodbudil, naj znova za膷nemo pri Bo啪ji izvirnosti, ki je zasijala v Jezusu in spodbuja, da slu啪imo in bratsko ljubimo. Jubilej namre膷 pomeni nov za膷etek, mo啪nost za vse, da znova za膷nejo pri Bogu. Z jubilejem se za膷ne novo 啪ivljenje, za膷ne se novo obdobje.

Jubilejne avdience bodo v svetem letu potekale ob sobotah, in sicer: 1. in 15. februar, 1. in 15. marec, 5. april, 10. in 13. maj, 14. junij, 6. in 27. september, 4. in 25. oktober, 8. in 22. november, 6. in 20. december.

Svetopisemski odlomek: Lk 7,24.26-28

Jezus je za膷el mno啪icam govoriti o Janezu: »Kaj ste 拧li gledat v pu拧膷avo? Trst, ki ga veter maje? Preroka? Da, povem vam, ve膷 kot preroka. Ta je, o katerem je pisano: Glej, po拧iljam svojega glasnika pred tvojim obli膷jem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. Povem vam: Med rojenimi od 啪ená ni ve膷jega od Janeza Krstnika, vendar je najmanj拧i v Bo啪jem kraljestvu ve膷ji od njega.«

Jubilejna kateheza: Upati pomeni za膷eti znova 鈥� Janez Krstnik

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Mnogi med vami ste pri拧li v Rim kot »romarji upanja«. Danes za膷enjamo jubilejne avdience, ki bodo potekale ob sobotah in ki 啪elijo v idealnem smislu sprejeti in objeti vse ljudi, ki bodo pri拧li z vseh koncev sveta, da bi na拧li nov za膷etek. Jubilej namre膷 pomeni novi za膷etek, mo啪nost za vse, da znova za膷nejo pri Bogu. Z jubilejem se za膷ne novo 啪ivljenje, novo obdobje.

Ob teh sobotah bi 啪elel spregovoriti o vidikih upanja. Gre za teolo拧ko krepost. V latin拧膷ini virtus pomeni 尘辞膷. Upanje je 尘辞膷, ki prihaja od Boga. Upanje ni neka navada ali zna膷ajska lastnost, ki jo nekdo ima ali nima, ampak je 尘辞膷, za katero je treba prositi. Zato postanemo romarji: prihajamo, da bi prosili dar, da bi ponovno za膷eli 啪ivljenjsko pot.

Pred nami je praznik Jezusovega krsta, ob katerem se spominjamo velikega preroka upanja, to je bil Janez Krstnik. Jezus je o njem povedal nekaj 膷udovitega: da je najve膷ji med rojenimi od 啪ená (prim. Lk 7,28). Tako razumemo, zakaj je veliko ljudi hodilo za njim z 啪eljo po novem za膷etku, z 啪eljo, da bi za膷eli znova. Pri tem nam pomaga jubilej.

Krstnik se je zdel zares velik in verodostojen v svoji osebnosti. Tako kot mi danes stopamo skozi sveta vrata, je Janez predlagal, da bi 拧li 膷ez reko Jordan in vstopili v obljubljeno de啪elo, kot je to bilo za Jozua, da bi za膷eli znova, da bi prvikrat dobili novo zemljo. Sestre in bratje, to je trditev: za膷eti znova. Vtisnimo si jo v spomin in vsi skupaj izrecimo: »Za膷eti znova.«

Jezus pa takoj po tej veliki pohvali doda nekaj, kar nam da misliti: »Povem vam: Med rojenimi od 啪ená ni ve膷jega od Janeza Krstnika, vendar je najmanj拧i v Bo啪jem kraljestvu ve膷ji od njega« (Lk 7,28). Upanje, bratje in sestre, je v celoti v tem kakovostnem preskoku. Ni odvisno od nas, ampak od Bo啪jega kraljestva. Tu je presene膷enje: sprejeti Bo啪je kraljestvo nas pripelje do nove veli膷ine. To je tisto, kar potrebuje na拧 svet in vsi mi!

Ko Jezus izre膷e te besede, je Krstnik v je膷i in poln vpra拧anj. Tudi mi prina拧amo na svoje romanje veliko vpra拧anj, saj je veliko »Herodov«, ki 拧e vedno nasprotujejo Bo啪jemu kraljestvu. Jezus pa nam poka啪e novo pot, pot blagrov, ki so presenetljiv zakon evangelija. Vpra拧ajmo se torej: ali imam v sebi resni膷no 啪eljo, da bi za膷el znova? Vsak naj razmisli o tem: Ali 啪elim za膷eti znova? Ali se ho膷em u膷iti od Jezusa, ki je zares velik? Najmanj拧i je v Bo啪jem kraljestvu velik.

Od Janeza Krstnika se torej u膷imo, kako se ponovno ustvariti. Upanje za na拧 skupni dom, za na拧o zlorabljeno in ranjeno Zemljo, in upanje za vse ljudi je v Bo啪ji druga膷nosti. Njegova veli膷ina je druga膷na. Znova za膷nimo pri tej Bo啪ji izvirnosti, ki je zasijala v Jezusu in nas sedaj zavezuje, da slu啪imo, bratsko ljubimo in se prepoznamo kot majhni. Ter da bi videli majhne, jim prisluhnili in bili njihov glas. To je nov za膷etek, to je na拧 jubilej. Za膷eti moramo znova.