蜜桃交友

Pope

Pape啪 se jim je zahvalil za njihovo »zvesto prizadevanje v slu啪bi evangelija, ki je vir lu膷i in upanja v svetu, ki ju zelo potrebuje«. Spodbudil jih je pri pripravah tega pomembnega dogodka, ki bo od 7. do 9. novembra 2025 potekal v Parizu, in jim zagotovil svojo molitev, da bi sre膷anje bilo »trenutek veselja, spreobrnjenja in prenove za Cerkev v Franciji«.

Biti romarji upanja, prenoviti svoje kr拧膷ansko 啪ivljenje

Cerkev, ki je pravkar vstopila v novo jubilejno leto, nas vabi, naj smo romarji upanja, je dejal pape啪 na za膷etku govora in dodal, da gre za »mo膷an klic k prenovi na拧ega kr拧膷anskega 啪ivljenja, ki nas vabi k misijonstvu: postati pri膷e upanja, ki nikoli ne razo膷ara (prim. Rim 5,5), v veselju evangelija, ki napolnjuje srce in celotno 啪ivljenje ljudi, ki se sre膷ajo z Jezusom« (, 1).

»Veselje, dragi prijatelji, je nelo膷ljivo od upanja in poslanstva; veselje, ki ne pomeni trenutnega navdu拧enja, ampak se rodi iz sre膷anja s Kristusom in nas usmerja k bratom in sestram. Biti romarji pomeni skupaj hoditi v Cerkvi, a prav tako imeti pogum in iti ven, v sre膷anje z drugimi. Prina拧ati upanje pomeni svetu ponuditi 啪ivo besedo, ki je ukoreninjena v evangeliju, ki tola啪i in odpira nove poti.«

Podati se na kraje, kjer ljudje 啪ivijo

Sveti o膷e je zbrane spodbudil, naj se ne bojijo »izstopiti«, kajti »misijon je vnetost za Jezusa, in hkrati vnetost za njegovo ljudstvo« (, 268). »To pomeni podati se tja, kjer mo拧ki in 啪enske 啪ivijo svoje veselje in svoje 啪alosti. Na ta na膷in prina拧ate upanje tako v svoje skupnosti kot na kraje, kjer se v膷asih zdi, da je Cerkev 啪e utrujena ali pa se je umaknila,« je dejal in se zahvalil za njihovo dinami膷nost in navdu拧enje, za misijonarsko bratstvo, ki ga s potrpe啪ljivostjo in z vero tkejo po vsej Franciji.

»Vemo, da je upanje pogosto postavljeno na preizku拧njo. Na拧 svet je zaznamovan z vojno in mnogimi krivicami, trga ga individualizem. Vse to pogosto povzro膷a dvom, strah pred prihodnostjo in pogosto tudi obupanost. A mi kristjani imamo gotovost: Kristus je na拧e upanje. On je vedno vrata upanja. On je dobra novica za ta svet! To upanje nam ne pripada, je dar, ki ga je treba deliti, lu膷, ki jo je treba posredovati. 膶e se upanja ne deli z drugimi, razpade.«

Evangelij oznanjati vsepovsod

Pape啪 je spodbudil, naj se ne bojijo odgovoriti na ta klic, ter jim predlagal branje Apostolskih del, da bi videli, kaj povzro膷a Sveti Duh. »Sveti Duh vodi Cerkev in pretresa srca. Tako se rodi upanje. Biti misijonarji pomeni dovoliti, da nas pretrese Sveti Duh. V膷asih to pomeni izstopiti iz svojih obi膷ajnih okvirjev in celo povzro膷iti nekoliko zmede. A Sveti Duh nas spodbuja k ustvarjalnosti! Vabi nas, da evangelija ne oznanjamo le v 啪e utrjenih strukturah, ampak vsepovsod, kjer se nahajajo na拧i bratje in sestre: to je v vsakdanjosti njihovega 啪ivljenja, njihovega veselje, njihovih ran, njihovih vpra拧anj.« Spomnil je na besede bla啪enega Chevrierja, ki je dejal, da »je ljubezen do Boga in bli啪njega na膷elo in 啪ivljenjska sila vsega, ki mora v nas ustvariti vse; ko je to v du拧i, je to vse, kar je potrebno. Ljubezen brez zunanjosti je vredna ve膷 od zunanjosti brez ljubezni. Bolje nered z ljubeznijo kot pa red brez ljubezni«.

Mladim pomagati odkriti Kristusa

Sveti o膷e je povabil k spodbujanju mladih, ki so »prvi romarji upanja«. »沤eja jih po smislu, pristnosti in resni膷nih sre膷anjih. Pomagajte jim odkriti Kristusa, ki je odgovor na njihova najgloblja hrepenenja. Pomagajte jim rasti v veri, da si bodo upali sprejeti pogumne odlo膷itve in prav tako postati Jezusovi u膷enci misijonarji, 啪ive pri膷e evangelija. Posredujte jim drznost, da bodo sanjali bolj bratski svet, in spremljajte jih, da bodo postali ustvarjalci upanja v svojih dru啪inah, 拧olah in na delovnih mestih.«

Medsebojna skrb in podpora

»V tej misijonarski dinamiki vas spodbujam, da nikoli ne spregledate ob膷estva med seboj. Edinost je mo膷no pri膷evanje: po ljubezni, ki jo gojimo drug do drugega, bo svet spoznal, da smo Kristusovi u膷enci. Skrbite drug za drugega, podpirajte drug drugega v napornih trenutkih in se skupaj veselite sadov, ki jih Duh prina拧a po va拧i predanosti,« je sklenil pape啪 in jih izro膷il Devici Mariji, »skrbni in zvesti romarici, ki je v srcu in naro膷ju nosila upanje sveta«.