ҽ

Papež Frančišek: Prinašati upanje in oznanjati evangelij v vsakdanjosti življenja

Sveti oče je organizatorjem francoskega Misijonskega kongresa, ki jih je sprejel v avdienco 10. januarja 2025, dejal, da biti misijonarji pomeni dovoliti, da nas pretrese Sveti Duh, pomeni izstopiti iz svojih običajnih okvirjev, kajti Sveti Duh nas spodbuja, da evangelija ne oznanjamo v že utrjenih strukturah, ampak vsepovsod, kjer se nahajajo naši bratje in sestre, to je v vsakdanjosti življenja.

Pope

Papež se jim je zahvalil za njihovo »zvesto prizadevanje v službi evangelija, ki je vir luči in upanja v svetu, ki ju zelo potrebuje«. Spodbudil jih je pri pripravah tega pomembnega dogodka, ki bo od 7. do 9. novembra 2025 potekal v Parizu, in jim zagotovil svojo molitev, da bi srečanje bilo »trenutek veselja, spreobrnjenja in prenove za Cerkev v Franciji«.

Biti romarji upanja, prenoviti svoje krščansko življenje

Cerkev, ki je pravkar vstopila v novo jubilejno leto, nas vabi, naj smo romarji upanja, je dejal papež na začetku govora in dodal, da gre za »močan klic k prenovi našega krščanskega življenja, ki nas vabi k misijonstvu: postati priče upanja, ki nikoli ne razočara (prim. Rim 5,5), v veselju evangelija, ki napolnjuje srce in celotno življenje ljudi, ki se srečajo z Jezusom« (, 1).

»Veselje, dragi prijatelji, je neločljivo od upanja in poslanstva; veselje, ki ne pomeni trenutnega navdušenja, ampak se rodi iz srečanja s Kristusom in nas usmerja k bratom in sestram. Biti romarji pomeni skupaj hoditi v Cerkvi, a prav tako imeti pogum in iti ven, v srečanje z drugimi. Prinašati upanje pomeni svetu ponuditi živo besedo, ki je ukoreninjena v evangeliju, ki tolaži in odpira nove poti.«

Podati se na kraje, kjer ljudje živijo

Sveti oče je zbrane spodbudil, naj se ne bojijo »izstopiti«, kajti »misijon je vnetost za Jezusa, in hkrati vnetost za njegovo ljudstvo« (, 268). »To pomeni podati se tja, kjer moški in ženske živijo svoje veselje in svoje žalosti. Na ta način prinašate upanje tako v svoje skupnosti kot na kraje, kjer se včasih zdi, da je Cerkev že utrujena ali pa se je umaknila,« je dejal in se zahvalil za njihovo dinamičnost in navdušenje, za misijonarsko bratstvo, ki ga s potrpežljivostjo in z vero tkejo po vsej Franciji.

»Vemo, da je upanje pogosto postavljeno na preizkušnjo. Naš svet je zaznamovan z vojno in mnogimi krivicami, trga ga individualizem. Vse to pogosto povzroča dvom, strah pred prihodnostjo in pogosto tudi obupanost. A mi kristjani imamo gotovost: Kristus je naše upanje. On je vedno vrata upanja. On je dobra novica za ta svet! To upanje nam ne pripada, je dar, ki ga je treba deliti, luč, ki jo je treba posredovati. Če se upanja ne deli z drugimi, razpade.«

Evangelij oznanjati vsepovsod

Papež je spodbudil, naj se ne bojijo odgovoriti na ta klic, ter jim predlagal branje Apostolskih del, da bi videli, kaj povzroča Sveti Duh. »Sveti Duh vodi Cerkev in pretresa srca. Tako se rodi upanje. Biti misijonarji pomeni dovoliti, da nas pretrese Sveti Duh. Včasih to pomeni izstopiti iz svojih običajnih okvirjev in celo povzročiti nekoliko zmede. A Sveti Duh nas spodbuja k ustvarjalnosti! Vabi nas, da evangelija ne oznanjamo le v že utrjenih strukturah, ampak vsepovsod, kjer se nahajajo naši bratje in sestre: to je v vsakdanjosti njihovega življenja, njihovega veselje, njihovih ran, njihovih vprašanj.« Spomnil je na besede blaženega Chevrierja, ki je dejal, da »je ljubezen do Boga in bližnjega načelo in življenjska sila vsega, ki mora v nas ustvariti vse; ko je to v duši, je to vse, kar je potrebno. Ljubezen brez zunanjosti je vredna več od zunanjosti brez ljubezni. Bolje nered z ljubeznijo kot pa red brez ljubezni«.

Mladim pomagati odkriti Kristusa

Sveti oče je povabil k spodbujanju mladih, ki so »prvi romarji upanja«. »Žeja jih po smislu, pristnosti in resničnih srečanjih. Pomagajte jim odkriti Kristusa, ki je odgovor na njihova najgloblja hrepenenja. Pomagajte jim rasti v veri, da si bodo upali sprejeti pogumne odločitve in prav tako postati Jezusovi učenci misijonarji, žive priče evangelija. Posredujte jim drznost, da bodo sanjali bolj bratski svet, in spremljajte jih, da bodo postali ustvarjalci upanja v svojih družinah, šolah in na delovnih mestih.«

Medsebojna skrb in podpora

»V tej misijonarski dinamiki vas spodbujam, da nikoli ne spregledate občestva med seboj. Edinost je močno pričevanje: po ljubezni, ki jo gojimo drug do drugega, bo svet spoznal, da smo Kristusovi učenci. Skrbite drug za drugega, podpirajte drug drugega v napornih trenutkih in se skupaj veselite sadov, ki jih Duh prinaša po vaši predanosti,« je sklenil papež in jih izročil Devici Mariji, »skrbni in zvesti romarici, ki je v srcu in naročju nosila upanje sveta«.

Petek, 10. januar 2025, 14:18