蜜桃交友

Pope

Kardinal je homilijo za?el z besedami Psalma 122: »Razveselil sem se, ko so mi rekli: "V hi?o Gospodovo pojdemo." Na?e noge so se ustavile ob tvojih vratih, Jeruzalem.« Ob tem je dejal, da »gre za besede, ki jih psalmist poje svetemu mestu, Jeruzalemu, vendar pa jih sedaj liturgija poje vesoljni Cerkvi in vsakemu njenemu ?lanu«. Poudaril je, da je odprtje svetih vrat dejanje, ki je po eni strani zelo preprosto, hkrati pa tudi izredno pomenljivo.

Veselje in upanje

Nadalje je spomnil na besedi »veselje in upanje«, ki zaznamujeta tudi bogoslu?ni obred odprtja svetih vrat. »Veselje, ker je rojen Zveli?ar, in upanje, ker je Kristus na?e upanje! Veselje je tisto, ki zaznamuje bo?i?ni ?as, ko kr??anski svet zre izjemni Bo?ji na?rt in se zahvaljuje z besedami svetega Pavla Efe?anom: "Slavljen Bog in O?e na?ega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je blagoslovil z vsakr?nim duhovnim blagoslovom v nebesih v Kristusu," ker nas je vnaprej dolo?il, naj bomo zanj posinovljeni otroci. To je namre? namen u?love?enja: edinorojeni Bo?ji Sin je postal meso, ne samo zato, da bi bil med nami, ampak da bi bil prav eden izmed nas; ne samo zato, da bi ga ob?udovali ali sprejeli kot spremljevalca, ampak da bi nam posredoval svoje sinovsko ?ivljenje ter nas uvedel v intimen odnos z Bogom. V Jezusu prejmemo posinovljenje in tako nam podeli izjemno dostojanstvo. Vodi nas v nepresegljivo polnost ?ivljenja. Sveti Janez v evangeliju naznanja: "Iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo" (Jn 1,16).
Veselje je pravo ob?utje tudi za dar odre?enja v Jezusu Kristusu. Bog O?e, bogat v usmiljenju, je poslal svojega Sina, da bi nas re?il. Bo?ji Sin je sam sebe poni?al tako, da je prostovoljno sprejel smrt na kri?u, da bi odvzel grehe sveta, in nam s tem zveli?avnim dejanjem omogo?a, da vstopamo v perspektivo "bla?enega upanja", v obljubo ?ivljenja brez konca.«

Povabilo k spravi z Bogom in z bli?njim

Nadduhovnik pape?ke bazilike svetega Pavla zunaj obzidja je zatem izpostavil, da odprtje svetih vrat zaznamuje »zveli?avni prehod, ki ga je Kristus odprl s svojim u?love?enjem, smrtjo in vstajenjem«. Kristus vse ?lane Cerkve vabi, naj se spravijo z Bogom in z bli?njim. »Z vero prestopimo prag te bazilike, vstopimo v ?as usmiljenja in odpu??anja, da bi se vsaki ?enski in vsakemu mo?kemu odprla pot upanja, ki ne razo?ara, kakor pravilno pravi izraz na?ega svetega zavetnika, svetega Pavla (prim. Rm 5,5)«.

Pape? Benedikt XVI. o upanju

»Kako zelo sedaj potrebujemo upanje! V tem postpandemi?nem obdobju, ki je ?al ranjeno zaradi tragedij, vojn in kriz razli?nih vrst, je upanje, ?eprav je nedvomno povezano s prihodnostjo, mogo?e izkusiti tudi v sedanjosti. Pape? Benedikt XVI. je v svoji okro?nici Re?eni v upanju orisal, kako kr??ansko upanje ponuja originalno perspektivo v odnosu med sedanjostjo in prihodnostjo. Pape? je zapisal, da nam je z zveli?anjem v Jezusu Kristusu "podarjeno upanje, zanesljivo upanje, s katerim lahko soo?amo svojo sedanjost: sedanjost, tudi te?avno sedanjost, je mogo?e ?iveti in sprejeti, ?e vodi k nekemu cilju in ?e smo lahko o tem cilju gotovi; ?e je ta cilj tako velik, da opravi?uje napornost poti". … "Samo ?e je prihodnost kot pozitivna resni?nost zanesljiva, je mogo?e ?iveti tudi sedanjost." "Blagovest," kr??ansko sporo?ilo, je oznanilo te stvarnosti, ki se je uresni?ila: Jezus Kristus, ki je umrl, vstal in je poveli?an, je na?e upanje. "Temna vrata ?asa, prihodnosti, so se na ?iroko odprla. Kdor ima upanje, ?ivi druga?e. Podarjeno mu je bilo novo ?ivljenje." (Benedikt XVI., Okro?nica Re?eni v upanju, ?t. 1-2).«

Pape? Fran?i?ek o upanju

V nadaljevanju homilije je kardinal Harvey spomnil na besede pape?a Fran?i?ka, ki je v eni izmed nedavnih katehez med sredino splo?no avdienco prav tako razmi?ljal o tej temi, ki zaznamuje tokratno sveto leto: »"Upanje ni prazna beseda ali na?a nejasna ?elja, da bi se stvari obrnile na bolje. Upanje je gotovost, saj temelji na Bo?ji zvestobi obljubam. Zato ga imenujemo teologalna krepost, ker ga vliva Bog, ki je njegov garant. To ni pasivna krepost, ki samo ?aka, da se stvari zgodijo. Je izjemno dejavna krepost, ki pomaga, da se stvari zgodijo." (Splo?na avdienca, 11. december 2024) Kako, na kak?en na?in? Upanje je nadnaravna krepost: "Sveti Duh je nenehni vir kr??anskega upanja. Sveti Pavel nam je zapustil te dragocene besede" spodbude: "Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v mô?i Svetega Duha polni upanja" (Rim 15,13). "?e je Cerkev barka," spominja pape?, "je Sveti Duh jadro, ki jo poganja in ji pomaga pluti naprej po morju zgodovine, tako danes kot v preteklosti!" (ibid.)«

Jubilejno leto nas vabi, naj postanemo romarji

Po besedah kardinala Harveya nas jubilej leta 2025, tako kot vsako sveto leto, vabi, naj postanemo romarji. »To pomeni, da se ?utimo del skupnosti, ki ?e dva tiso? let hodi po ulicah tega sveta in oznanja vstajenje Gospoda Jezusa. Ve?no mesto se ponovno pripravlja, da bo pri?akalo in sprejelo romarje z vsega sveta. Tudi mi, ki smo v Rimu, smo del te mno?ice vernikov. Ponavljamo geste in gibanja, ki so zna?ilni za jubilejno izku?njo v njeni zgodovini ter ?ivimo to obhajanje kot poseben dar milosti, pokore, spreobrnjenja in odpu??anja grehov. Prek tak?ne izku?nje Cerkev vsakega romarja vabi, naj se odpravi na duhovno potovanje po sledeh vere, ter gore?e ?eli, da bi lahko v srcu ponovno pri?gala baklo upanja.
Kr??ansko upanje nas resni?no podpira na na?em romanju. "To je namre? krepost, ki nam omogo?a, da bolje razumemo svoje stanje kot stanje popotnika. Biti romarji pomeni imeti cilj, ki ga je treba dose?i … Upanje stori, da je ?ivljenjska pot pravo romanje, saj pomaga v naporih … in vliva ob?utek veselja in vedrine, ki izhaja prav iz sposobnosti, da na sedanjost gledamo kot na resni?no izhodi??e prihodnosti" (prim. Rino Fisichella, Sperare per tutti, str. 28).«

Ne samo imeti upanje, ampak sejati upanje

Zatem je kardinal spomnil na kri?, ki stoji na vrhu timpanona veli?astnega mozai?nega pro?elja bazilike, ki hrani relikvije apostola in mu?enca svetega Pavla. Pod njim sta napisani dve besedi v latin??ini: »Spes unica« (Edino upanje). »To pomeni, da je Kristusov kri?, veli?asten simbol zmage nad grehom in smrtjo, na?e edino upanje.
V duhu pravih romarjev, ki hodijo tako reko? s kri?em v roki, z veseljem sprejmimo poziv pape?a Fran?i?ka celotni Cerkvi ob tem jubileju, ki se je pravkar za?el. Gre za poziv, ki je nujen in zahteven hkrati, da se ne bi zadovoljili samo s tem, da imamo upanje, ampak bi tudi iz?arevali upanje, da bi bili sejalci upanja. To je gotovo najlep?i dar, ki ga lahko Cerkev podari celotnemu ?love?tvu, zlasti v tem trenutku zgodovine (prim. Splo?na avdienca, 11. december 2024).
Naj Sveti Duh s svojo nenhno navzo?nostjo na poti Cerkve spremlja na?e korake na tem romanju vere, da bi bili trdni v upanju, ki ne osramoti,« je sklenil homilijo kardinal Harvey.