蜜桃交友

Pope

Vsak dan 25.000 obiskovalcev

Kot je povedala direktorica Barbara Jatta, Vatikanske muzeje letno obi??e pribli?no sedem milijonov ljudi, oziroma vsak dan okoli 25.000. Glede na to, da so muzeji pape?evi, imajo po njenih besedah druga?no poslanstvo od drugih muzejev po svetu: pripovedujejo in posredujejo »veliko zgodovine, umetnosti, predvsem pa vere, ki je skozi stoletja oblikovala mnoge ?udovite zbirke, ki segajo od egip?anske do etru??anske, gr?ke in rimske ter vse do sodobne umetnosti«.

Razstavljenih 20.000 izmed 200.000 del

Na sedemkilometrski poti po Vatikanskih muzejih je na ogled 20.000 od skupno 200.000 del, ki so v njihovi lasti. Po besedah direktorice si prizadevajo, da bi tudi z uporabo novih metodologij in na?inov dostopa obiskovalcem ponudili vedno bolj duhovno pot. Ob tem je dodala, da jim ?elijo v skladu s pape?evim povabilom zagotoviti, da v razstavljenih delih ne bodo na?li samo estetskega vidika – ki je pomemben, saj gre za muzej –, ampak nekaj, kar bi jih globoko nagovorilo z duhovne plati. S tem namenom so uvedli tudi didakti?ne oglede Vatikanskih muzejev na temo umetnosti in vere v adventnem in postnem ?asu ter v mesecu maju, ki je posve?en Mariji.

Novosti v jubilejnem letu

V jubilejnem letu pripravljajo tudi nekatere novosti, da bodo lahko la?je sprejeli ve?je skupine romarjev: z januarjem bodo podalj?ali odpiralni ?as in uvedli imenske vstopnice ter na ta na?in prepre?ili preprodajo vstopnic in vsem obiskovalcem omogo?ili rezervacijo po realni ceni. Poleg tega v zadnjih mesecih potekajo ?tevilna dela za namestitev fotovoltai?nega sistema nad dvori??em s ko?ijami ter postopno klimatizacijo zgornjih galerij.
?e letos bodo odprli tudi dva nova razstavna prostora: eden bo posve?en kiparju Canovi, drugi pa Vatikanski lekarni z razstavo keramike in dekorativne umetnosti. V prvi dvorani pinakoteke bo na ogled fragment mozaika prvotne Konstantinove bazilike sv. Petra ter srednjeve?ke tabelne slike, posve?ene svetemu Fran?i?ku Asi?kemu.

Jubileji. Zgodovina, obred, liturgija

V vitrini, ki se nahaja ob galeriji Urbana VIII., so razstavljeni posebej pomenljivi predmeti, ki omogo?ajo ponovno odkrivanje zgodovine, obredov in liturgije jubilejnih let. Gre za opeke, kladiva, lopatice, simbole in predmete, ki so jih skozi stoletja uporabljali romarji. Kot je spomnil kustos Luca Pesante, je jubilej leta 1300, ki ga je sklical Bonifacij VIII., »ponovno postavil Rim v sredi??e sveta in povzro?il duhovni preporod mesta tudi zaradi prisotnosti Kristusovih relikvij in relikvij mu?encev«.

Burcardova kronika

Glavni simbol jubilejnega leta so sveta vrata, ki jih bo tudi letos pape? Fran?i?ek slovesno odprl 24. decembra. Ob jubileju leta 1500 je pape? Aleksander VI. poenotil bogoslu?ni obred, ki ga je v kroniki zelo podrobno opisal njegov ceremoniar Giovanni Burcardo. Prav tako omenja glavne pripomo?ke, kot so kladivo in zidarska ?lica ali lopatica. Ob jubileju 1925 so bili za pape?a Pija XI. izdelani iz srebra, slonovine, biserov in dragih kamnov, ki si jih je prav tako mogo?e ogledati v vitrini.

Obred odprtja in zaprtja svetih vrat

Obred odprtja svetih vrat kot ga poznamo danes, se je uveljavil ?ele po koncu jubileja leta 1975. Do tedaj je bil namre? za?etek svetega leta povezan s simbolom ru?enja zidu za svetimi vrati: pape? je simboli?no trikrat s kladivom udaril na zid, in sicer v spomin na Mojzesovo gesto, ko je v pu??avi s palico udaril ob skalo, iz katere je pritekla voda. Zid so nato z vrvmi spustili na tla in odnesli.

Ob koncu jubileja so ga ponovno postavili, pape? pa je bil tisti, ki je z okra?eno lopatico in apnom simboli?no zape?atil prve tri opeke (eno zlato in dve srebrni) ter v zid iz pribli?no 500 opek vstavil posebno skrinjico s klju?i in pape?kimi medaljami. Zanimiv primer ?katle je na ogled tudi v Vatikanskih muzejih: gre za skrinjico, ki jo je ob jubileju leta 1900 prejel pape? Leon XIII. Zazidana je bila s posebnimi opekami, na katerih so bili upodobljeni pape?ki simboli.

Reforma Pavla VI.

V zgodovino se je zapisala podoba svetega ve?era leta 1974, ko je pape? Pavel VI. trikrat udaril s kladivom in se je nanj zru?il del zidu. Morda je bil prav ta dogodek povod za spremembo obreda. Leta 1975, ob koncu svetega leta, je tako pape? bronasta vrata trajno namestil na te?aje vatikanske bazilike. Od tedaj dalje se jubilejno leto za?ne tako, da sveti o?e na ?iroko odpre bronasta vrata in prvi stopi skozi njih.

Anekdote in zanimivosti

V kronikah, ki opisujejo jubileje preteklih stoletij, najdemo izraze vere, pobo?nosti, pa tudi zanimivosti in anekdote, ki pri?ajo o pomembnosti materialnih in ne samo duhovnih vidikov jubileja. Luca Pesante se na primer spominja romarjev, ki jim je ?e pred odprtjem svetih vrat uspelo skrivaj vstopiti v bazilike ali ki so takoj po obredu hiteli pobirat dele ometa ali, ?e so imeli sre?o, celo opeke, ki so ostale cele.

Romarska palica iz bambusa iz leta 1650 in ?utara

Med razstavljenimi predmeti, povezanimi z jubilejnim letom, je tudi romarska palica iz bambusa, ki verjetno izhaja iz leta 1650. Na njeni povr?ini so s ?rnilom upodobljeni prizori iz Stare in Nove zaveze, grb pape?a Inocenca XI. in bazilika svetega Petra. Kronike iz tistega ?asa pripovedujejo, da so aristokrati iz bratov??in iz severne Italije in srednje Evrope, ki so prihajali v Rim, v rokah nosili skrbno okra?ene palice.

Drug predmet, povezan s tematiko romanja, ki je na ogled v Vatikanskih muzejih, pa je posebej oblikovana kerami?na ?utara, namenjena no?enju ?ez rame, na konju ali pe?. Poleg nje je zanimivo znamenje iz ve?barvnega marmorja, ki je povezano z jubilejem leta 1600: v sveta vrata so ga vstavili ob zaprtju jubilejnega leta, ozna?evalo pa je mesto, kamor je bila polo?ena skrinjica s klju?i in pape?evimi medaljami.