蜜桃交友

Iz 62,1-5

Zaradi h?ere sionske ne bom mol?al,
zaradi h?ere jeruzalemske ne bom miroval,
dokler ne vzide kakor svit njena pravi?nost
in ne zagori kakor plamenica njeno odre?enje.
Narodi bodo videli tvojo pravi?nost,
vsi kralji tvojo slavo.
Klicali te bodo z novim imenom,
ki ga bodo dolo?ila Gospodova usta.
Krasna krona bo? v Gospodovi roki,
kraljevski na?elek v roki svojega Boga.
Ne bodo ti ve? rekli Zapu??ena,
tvoji de?eli ne bodo ve? rekli Osamljena,
temve? te bodo imenovali V njej je moja radost
in tvojo de?elo Omo?ena.
Kajti Gospod ima veselje s teboj
in tvoja de?ela bo imela mo?a.
Kajti kakor se mladeni? poro?i z devico,
tako se bo tvoj graditelj poro?il s teboj.
Kakor se ?enin veseli neveste,
tako se tebe veseli tvoj Bog.

1Kor 12,4-11

Razli?ni so milostni darovi, isti pa je Duh. In razli?ne so slu?be, isti pa je Gospod. In razli?na so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Vsakomur pa je dano razkritje Duha v skupno korist. Enemu je namre? po Duhu dana beseda modrosti, drugemu pa beseda spoznanja po istem Duhu, komu drugemu vera v istem Duhu, drugemu pa milostni darovi ozdravljanja v enem Duhu, spet drugemu dela mo?i, drugemu prerokovanje, drugemu razlo?evanje duhov, komu drugemu raznovrstni jeziki, drugemu pa razlaganje jezikov. Vse to dela eden in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor ho?e.

Jn 2,1-11

Tretji dan je bila svatba v Kani Galilejski in Jezusova mati je bila tam. Na svatbo pa so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi u?enci. Ko je vino po?lo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.« In Jezus ji je rekel: »Kaj imam s teboj, ?ena? Moja ura ?e ni pri?la.« Njegova mati je rekla stre?nikom: »Kar koli vam re?e, storite.« Tam pa je stalo ?est kamnitih vr?ev za judovsko o?i??evanje; dr?ali so po dve ali tri mere. Jezus jim je rekel: »Napolnite vr?e z vodo!« In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite stare?ini!« In nesli so mu. Ko je stare?ina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – stre?niki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je stare?ina poklical ?enina in mu rekel: »Vsak ?lovek postre?e najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slab?im, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« Tako je Jezus v Kani Galilejski naredil prvo od znamenj in razodel svojo slavo in njegovi u?enci so verovali vanj.

Razlaga cerkvenih o?etov odlomka Iz 62, 1-5

Evzebij iz Cezareje pravi: »Mu?enci sestavljajo krono Kristusa v slavi.« Prokopij iz Gaze nadaljuje: »Bo?je kraljestvo pravi?nosti in slave je bilo obljubljeno najprej Judom in zatem tujim ljudstvom.« Sv. Ciril Aleksandrijski to razlo?i: »Izraelsko ljudstvo je bilo vezano na Boga s poro?no obljubo, sedaj pa ne samo Izrael, temve? skupaj z njim tudi tuja ljudstva prihajajo k Njemu v Cerkev, ki je s tem tako dopolnjena.« Teodor iz Erakleje pa pravi: »Nevestina du?a prejme v krstu novo ime, skupno vsem vernikom.« Prokopij iz Gaze ponovno pravi: »Dejstvo, da Cerkev kot nevesta ?ivi z Bogom pomeni, da jo njegova bo?anska navzo?nost varuje in ohranja v njeni svetosti.« Teodor Cirski pa pravi: »Po veri v Gospoda verniki nosijo ime, ki izhaja neposredno iz Njegovega.« Isho'dad iz Merva dodaja: »Ta vera bo ponovno preko Cerkve poselila zemljo, da bo ta ponovno postala rodovitna v tisti svoji novi duhovni sposobnosti, ki sprejema vse.« Sv. Efrem Sirski pa odlo?no zatrdi: »Otroci iz zakona med Nevesto in ?eninom so voditelji Cerkve. To so apostoli, prezbiterji in vsi pravi?ni.«

Sv. Avgu?tin in sv. Maksim Torinski o evangeljskem odlomku

Sv. Avgu?tin pravi: »Gospod je bil povabljen in je ?el na svatbo. Ne presene?a, da je ?el na svatbo v Kano Galilejsko On, ki je pri?el na svatbo tega sveta. Beseda je namre? ?enin in ?love?ko meso je nevesta. Da je Gospod sprejel povabilo in ?el na svatbo, je ne glede na misti?en pomen, potrditev, da je on avtor poroke. Gospod je namre? ?el na svatbo, da bi utrdil zakonsko (karitativno) ljubezen in razodel skrivnost zakonske zdru?itve.«

Sv. Maksim Torinski razlaga: »Mati je dobro vedela, da ?love?tvo ?e ni bilo pripravljeno sprejeti Sina, a ga je s svojo neposredno pripro?njo izra?eno v 'Vina nimajo', povabila, da stori prvo dejanje izrednega usmiljenja, torej da spremeni naravno vodo v novo snov, torej vino, ki je simbol milosti Svetega Duha.«

Misli Benedikta XVI.

»Vina nimajo!« je rekla Marija in s tem prosila Jezusa, da bi se lahko poro?no slavje nadaljevalo, kakor je treba, kajti 'povabljeni na svatbo se ne morejo postiti, dokler je ?enin med njimi' (prim. Mr 2,19). Zatem je Jezusova Mati ?la k slu?abnikom ter jim naro?ila: 'Kar vam bo rekel storite' (prim. Jn 2, 1-5). To Marijino posredovanje je omogo?ilo 'dobro vino', ki je naznanilo nove zaveze med bo?jo vsemogo?nostjo ter med sicer ubogim, a razpolo?ljivim ?love?kim srcem.

To znamenje, ki ga je Jezus storil, je izhodi??e za razli?na razmi?ljanja. Eno od teh je o zakonu. Kriza je torej prehod k rasti. S tega vidika lahko beremo pripoved o svatbi v Kani (Jn 2,1-11). Devica Marija je opazila, da mladoporo?enca 'nimata ve? vina' ter to rekla Jezusu. Ob tem pomanjkanju vina pomislimo na trenutke, ko v ?ivljenju zakonskega para ni ve? ljubezni, ni ve? veselja ter naenkrat upade navdu?enje za zakonsko ?ivljenje. Potem, ko je Jezus spremenil vodo v vino, vsi hvalijo ?enina, ker je, kakor pravijo, ohranil vse do tega trenutka 'dobro vino'. To seveda pomeni, da je bilo Jezusovo vino bolj?e, kot prej?nje. Vemo, da je to 'dobro vino' znamenje zaveze, svatbe nove zaveze, ki jo je Jezus pri?el sklenit s ?love?tvom. Ravno zato, ker vsak kr??anski zakrament svetega zakona izhaja iz te zaveze, pa naj se uresni?uje ?e na tako beden ali opotekajo? na?in, lahko z neko mero poni?nosti najde pogum, da zaprosi za pomo? Gospoda. Ko se namre? par v te?avah ali celo tisti, ki se je ?e lo?il, zaupa Mariji in se obrne na Njega, ki je iz obeh napravil 'eno meso', je lahko popolnoma prepri?an, da bo ta kriza z Gospodovo pomo?jo pre?la v rast in bo ljubezen iz tega iz?la pre?i??ena, bolj zrela in utrjena. To pa lahko stori samo Bog, ki pa se ho?e poslu?evati svojih u?encev kot vrednih sodelavcev, ki se pribli?ajo parom, jih poslu?ajo ter jim pomagajo ponovno odkriti skriti zaklad zakona, torej tiste ?erjavice, ki je ?e ostala pod pepelom. On je torej, ki bo po?ivil, da bo plamen ponovno za?arel, seveda ne na isti na?in, kot med zaljubljenostjo, temve? na mo?nej?i in globlji na?in, vendar ta isti plamen.

Benedikt XVI. je ob istem odlomku spregovoril tudi o Mariji, ?eni vere. »'Blagor ti, ki si verovala', ji pravi Elizabeta (prim. Lk 1,45). Magnifikat – nekak?en portret njene du?e – je ves stkan iz niti Svetega pisma, iz niti Bo?je Besede. Tako je vidno, da je v Bo?ji Besedi Marija zares doma. Govori in misli z Bo?jo Besedo. Bo?ja Beseda postane njena beseda, in njena beseda prihaja od Bo?je Besede.

Kako bi moglo biti druga?e? Kot verujo?a v veri misli z Bo?jimi mislimi, ho?e z Bo?jo voljo, zato more biti ljube?a. To slutimo ob tihih dejanjih, o katerih nam govorijo poro?ila o Jezusovem otro?tvu iz evangelija. To vidimo v rahlo?utnosti, s katero v Kani Galilejski zazna stisko ?enina in neveste ter jo zaupa Jezusu. To vidimo v poni?nosti, s katero sprejema zavrnitev v ?asu Jezusovega javnega ?ivljenja. Saj ve, da mora Sin zdaj ustanoviti novo dru?ino in da bo materina ura spet pri?la ?ele v trenutku kri?a, ki je seveda resni?na Jezusova ura (prim. Jn 2,4; 13,1).

Angel Gospodov, nedelja, 20. januar 2013
Bogoslu?je nam danes predstavlja evangelij o svatbi v Kani, ki ga pripoveduje Janez, o?ividec tega dejanja. Ta dogodek je na dana?njo nedeljo, ki neposredno sledi bo?i?nemu ?asu, saj skupaj z obiskom modrih z Vzhoda ter z Jezusovim krstom oblikuje trilogijo 'razgla?enja', torej Jezusovega razodevanja. Dogodek svatbe v Kani je pravzaprav 'prvi od znamenj' (Jn 2,11), oziroma prvi Jezusov ?ude?, s katerim je javno razodel svojo slavo ter s tem prebudil vero v svojih u?encih. Obudimo na kratko to, kar se je pripetilo med praznovanjem svatbe v Kani Galilejski. Zgodilo se je, da je zmanjkalo vina in Marija, Jezusova Mati, je o tem obvestila svojega Sina. Ta ji je odgovoril, da njegova ura ?e ni pri?la, toda potem je sledil Marijini spodbudi in je, ko so napolnili ?est velikih vr?ev z vodo, spremenil vodo v vino, v odli?no vino, bolj?e kot je bilo prej. S tem 'znamenjem' se je Jezus razodel kot mesijanski ?enin, ki je pri?el vzpostavit s svojim ljudstvom novo in ve?no Zavezo, kot o tem pravijo preroki: 'Kakor se ?enin veseli neveste, tako se tebe veseli tvoj Bog' (Iz 62,5). Vino je namre? simbol tega veselja ljubezni, spominja pa tudi na kri, ki jo bo Jezus na koncu prelil ter s tem zape?atil poro?no zvezo s ?love?tvom.

Cerkev je Kristusova nevesta, ki jo On nareja s svojo milostjo sveto in lepo. Kljub temu pa je ta nevesta, ki jo sestavljajo ?love?ka bitja, potrebna o?i??evanja. In ena od najte?jih krivd, ki kazijo obli?je Cerkve, je vidna neenotnost, ki se ?e posebej ka?e v zgodovinskih sporih, ki so razdelili kristjane in ?e niso povsem prera??eni.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, nedelja, 17. januar 2016
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij dana?nje nedelje nam prestavlja ?ude?ni dogodek, ki se je zgodil v galilejski vasi Kana, med svatbo, ki sta se je udele?ila tudi Marija in Jezus ter njegovi prvi u?enci (prim. Jn 2,1-11). Mati je Sinu omenila, da je zmanjkalo vina in Jezus potem, ko ji je odgovoril, da ?e ni pri?la njegova ura, je kljub vsemu sprejel njeno spodbudo in podaril mladoporo?encema najbolj?e vino vsega slavja. Evangelist je ?e poudaril, da je »naredil prvo od znamenj«, ki jih je Jezus storil in »razodel svojo slavo in njegovi u?enci so verovali vanj« (v. 11).

?ude?i so torej izredna znamenja, ki spremljajo pridiganje dobre novice. Njihov namen je zbuditi ali po?iviti vero v Jezusa. V ?ude?u storjenem v Kani lahko opazimo Jezusovo dejanje naklonjenosti do mladoporo?encev, znamenje Bo?jega blagoslova nad zakonom. Ljubezen med mo?em in ?eno je torej dobra pot kako ?iveti evangelij, oziroma z veseljem se podati na pot svetosti.

Toda ?ude? v Kani se ne ti?e samo mladoporo?encev. Vsak ?lovek je poklican v svojem ?ivljenju sre?ati se z Gospodom. Kr??anska vera je dar, ki ga prejmemo s krstom in ki nam omogo?i sre?anje z Bogom. Vera pa gre, kakor v vsaki pristni izku?nji ljubezni,  skozi obdobja veselja in bole?ine, svetlobe in teme. Pripoved svatbe v Kani nas vabi odkriti, da se nam Jezus ne prestavlja kot sodnik, ki je takoj pripravljen obsoditi na?e krivde, ali kot poveljnik, ki zahteva, da slepo izpolnjujemo njegove ukaze. Razodeva se namre? kot Zveli?ar ?love?tva, kot brat, kot starej?i brat, kot O?etov Sin, kot Tisti, ki odgovarja na pri?akovanja in obljube veselja, ki jih ima v srcu vsak od nas.

Torej se lahko vpra?amo: a zares poznam tak?nega Gospoda? Ga ?utim ob sebi, blizu v svojem ?ivljenju? Mu odgovarjam z valovno dol?ino tiste njegove poro?ne ljubezni, ki jo vsak dan razodeva vsem, vsakemu ?love?kemu bitju? Gre namre? zato, da se spoznamo, da nas Jezus i??e ter vabi narediti mu prostor v globini svojega srca. Na tej poti vere nismo prepu??eni sami sebi. V dar smo namre? prejeli Kristusovo Kri. Veliki kamniti vr?i, katere je Jezus naro?il napolniti z vodo, da jo bo spremenil v vino (v. 7), so znamenje prehoda iz stare v novo zavezo, kjer smo namesto vode za obredno umivanje prejeli Jezusovo Kri, ki se preliva na zakramentalni na?in v evharistiji in na krvav na?in med trpljenjem na kri?u. Zakramenti, ki izhajajo iz velikono?ne skrivnosti, nam vlivajo nadnaravno mo? in nam omogo?ajo oku?ati brezmejno Bo?je usmiljenje.

Devica Marija, ki je zgled premi?ljevanja Gospodovih besed in dejanj, nam pomaga z vero odkriti lepoto in bogastvo evharistije ter drugih zakramentov, ki ponavzo?ujejo zvesto Bo?jo ljubezen do nas. Tako se bomo lahko vedno bolj zaljubili v Gospoda Jezusa, na?ega ?enina in mu ?li naproti s pri?ganimi svetilkami na?e vesele vere ter postali tako v svetu njegovi pri?evalci.

Angel Gospodov, nedelja, 20. januar 2019
Dragi bratje in sestre, dober dan! Prej?njo nedeljo smo za?eli bogoslu?ni ?as, ki se imenuje »med letom«, navaden, torej obdobje, v katerem se hodi za Jezusom v njegovem javnem ?ivljenju, v njegovem poslanstvu, za katerega ga je O?e poslal na svet.

V dana?njem evangeliju (prim. Jn 2,1-11) najdemo pripoved o prvem izmed Jezusovih ?ude?ev, ki jih evangelist Janez imenuje »znamenja«. Prvo od teh ?ude?nih znamenj se zgodi v vasi Kana v Galileji, med praznovanjem poroke. Ni naklju?je, da je na za?etku Jezusovega javnega ?ivljenja poro?ni obred, saj je Bog v Njem poro?il ?love?tvo. In to je dobra novica, ?etudi tisti, ki so ga povabili, ne vedo, da za mizo sedi Bo?ji Sin in da je pravi ?enin prav On. Dejansko je vsa skrivnost znamenja v Kani utemeljena na navzo?nosti tega bo?anskega ?enina, ki se za?enja razodevati. Jezus se razodene kot ?enin Bo?jega ljudstva, ki so ga naznanjali preroki in nam razkriva globino odnosa, ki nas povezuje z Njim. Gre za novo zavezo ljubezni.

V kontekstu zaveze se v polnosti razume pomen simbola vina, ki je v sredi??u tega ?ude?a. Ravno ko je praznovanje na vi?ku, zmanjka vina. Marija to opazi in re?e Jezusu: »Vina nimajo« (v. 3). Slabo bi bilo nadaljevati z vodo. Ti ljudje bi se osme?ili. Marija je to opazila in ker je mati, gre takoj k Jezusu.  Sveto pismo, predvsem pa preroki, so pokazali na vino kot na tipi?en element mesijanske gostije (prim. Am 9,13-14; Jl 2,24; Iz 25,6), ko bo pri?el Mesija. Voda je potrebna za ?ivljenje, medtem ko vino izra?a obilje na gostiji ter veselje praznovanja. Praznovanje brez vina, ne vem… S spremenjenjem vode v vino v »kamnitih vr?ih za judovsko o?i??evanje« (v. 6), saj je bila navada, da se je, preden se je vstopilo v hi?o, obredno o?istilo, je Jezus napravil zelo zgovorno znamenje, tako je spremenil Mojzesovo postavo v evangelij, ki prina?a veselje.

Iz zatem, poglejmo Marijo. Besede, ki jih je Marija namenila slu?abnikom, okronajo poro?ni okvir Kane: »Kar koli vam re?e, storite« (v. 5). Marija danes pravi tudi vsem nam: »Kar koli vam re?e, storite.« Te besede so dragocena dedi??ina, ki nam jo je zapustila na?a Mati. In dejansko so jo slu?abniki v Kani ubogali. »Jezus jim je rekel: 'Napolnite vr?e z vodo!' In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: 'Zajemite zdaj in nesite stare?ini!' In nesli so mu« (vv. 7-8). Na tej svatbi je bila resni?no sklenjena nova zaveza in Gospodovim slu?abnikom, to je vsej Cerkvi je zaupano novo poslanstvo: »Kar koli vam re?e, storite«. Slu?iti Gospodu pomeni prisluhniti mu in udejanjiti njegovo besedo. To je preprosto, a bistveno priporo?ilo Jezusove Matere, je program ?ivljenja kristjana.

Rad bi poudaril ?ivljenjsko izku?njo, ki smo jo gotovo mnogi imeli v ?ivljenju. Ko smo v te?ki situaciji, ko pridejo problemi, ki jih mi ne znamo re?iti, takrat ko ?utimo tesnobo in stisko, ko nimamo veselja, takrat pojdimo k Mariji in ji recimo: »Vina nimamo. Zmanjkalo je vina. Poglej, kako sem, poglej moje srce, poglej mojo du?o«. To recite materi. In ona bo ?la k Jezusu in mu rekla: »Poglej ga, poglej jo, vina nima.« Zatem se bo vrnila k nam ter nam rekla: »Karkoli vam re?e, storite«.

Za vsakega od nas zajemanje iz vr?a, pomeni, zaupati Besedi in zakramentom, da bi oku?ali Bo?jo milost v svojem ?ivljenju. Tako tudi mi, kakor stare?ina, ko je poskusil vodo, ki je postala vino, lahko vzkliknemo: »Ti pa si dobro vino prihranil do zdaj« (v. 10). Jezus nas vedno presene?a. Povejmo Materi, da pove Jezusu in On nas bo presenetil.

Sveta Devica naj nam pomaga, da bomo upo?tevali njeno povabilo: »Kar koli vam re?e, storite« in se v polnosti odprli Jezusu ter tako vsak dan ?ivljenja prepoznavali znamenja njegove po?ivljajo?e navzo?nosti.

Angel Gospodov, nedelja, 16. januar 2022
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij dana?njega bogoslu?ja pripoveduje o dogodku svatbe v Kani, kjer je Jezus zaradi veselja mladoporo?encev spremenil vodo v vino. Zaklju?i se takole: Tako je naredil prvo od znamenj in razodel svojo slavo in njegovi u?enci so verovali vanj (Jn 2,11). Opazimo, da evangelist Janez ne govori o ?ude?u, torej o mo?nem in neobi?ajnem dejanju, ki poraja ?udenje. Napisal je, da se je v Kani zgodilo znamenje, ki pri u?encih prebudi vero. No, tedaj se lahko vpra?amo, kaj je »znamenje« po evangeliju?

Znamenje je znak, ki razodeva Bo?jo ljubezen in ne prikli?e pozornost na mo? dejanja, temve? na ljubezen, ki jo je prebudil. U?i nas nekaj o ljubezni Boga, ki je vedno blizu in je ne?en ter so?uten. Prvo znamenje se je zgodilo, ko sta bila mladoporo?enca v te?avah ravno na najpomembnej?i dan njunega ?ivljenja. Sredi praznovanja je zmanjkalo bistvene prvine, to je vina, in grozilo je, da bo veselje ugasnilo zaradi kritik in nezadovoljstva povabljenih. Predstavljajmo si, kako se lahko nadaljuje svatba samo z vodo. Grozno je. Novoporo?enca bosta osramo?ena.

To te?avo je prva opazila Marija, ki jo je diskretno omenila Jezusu in On je posredoval brez hrupa, skoraj nevidno. Vse se odvije diskretno, vse se odvije v »zaodrju«. Jezus je rekel slu?abnikom, naj napolnijo vr?e z vodo, ki je postala vino. Bog torej deluje z bli?ino in obzirnostjo. Jezusovi u?enci so opazili, da je svatba zaradi Njega postala ?e lep?a. Vidijo pa tudi Jezusov na?in delovanja, - tak?en je Jezus: pomaga nam, skrito nam slu?i, - to njegovo skrito slu?enje je bilo v tistem trenutku do te mere, da sta bila pohvale za dobro vino dele?na mladoporo?enca. Nih?e tega ni opazil, razen slu?abniki. S tem se je v njih (u?encih) za?el razvijati kal?ek vere, torej za?eli so verovati, da je v Jezusu navzo? Bog, Bo?ja ljubezen.

Lepo je pomisliti na to, da prvo Jezusovo znamenje ni bilo nenavadno ozdravljenje ali kak?en ?ude? v jeruzalemskem templju, ampak gesta s katero je pri?el naproti preprosti in konkretni potrebi obi?ajnih ljudi, doma?a gesta, gesta, lahko bi rekli skoraj pod nogami, obzirna, tiha gesta. On je pripravljen nam pomagati, nas po?iviti. ?e smo torej pozorni na ta »znamenja«, nas bo osvojila njegova ljubezen in bomo postali njegovi u?enci.

Obstaja pa ?e ena tipi?na posebnost znamenja v Kani. Obi?ajno je bilo vino, ki se ga je dalo na koncu praznovanja manj dobro, bolj vodeno. Tudi danes se po?ne tako. Na tej to?ki ljudje ne razlikujejo ve? tako dobro, ?e je vino dobro ali pa malo vodeno. Jezus pa je to storil na na?in, da se je praznovanje kon?alo z bolj?im vinom. Simboli?no nam to pove, da Bog ho?e za nas bolj?e, ho?e nas sre?ne. Ne postavlja meja in ne zahteva od nas obresti. V Jezusovem znamenju ni nobenega drugotnega namena, nobenih zahtev do mladoporo?encev. Veselje, ki ga Jezus zapu??a v srcu, je popolno in nesebi?no veselje. Nikoli ni medlo veselje, ne!

Tako vam predlagam vajo, ki nam bo lahko zelo dobro dela. Danes sku?ajmo pobrskati med spomini in poiskati znamenja, ki jih je storil Gospod v mojem ?ivljenju. Vsakdo naj pove, katera znamenja je Gospod storil v mojem ?ivljenju? Kateri namig njegove navzo?nosti? Znamenja, ki jih je storil, da bi nam pokazal, kako nas ljubi. Pomislimo na tisti te?ki trenutek, ko mi je Bog dal oku?ati svojo ljubezen. Vpra?ajmo se: nam je s temi obzirnimi in pozornimi znamenji dal ?utiti svojo ne?nost? Kdaj sem bolj od blizu ?util Gospoda, kdaj sem bolj za?util njegovo ne?nost, njegovo so?utje? Vsakdo ima v svoji zgodovini te trenutke. Pojdimo iskati ta znamenja, spominjajmo se jih. Kako mi je v srcu ostalo veliko veselje? Podo?ivimo trenutke, v katerih smo oku?ali njegovo navzo?nost in Marijino pripro?njo. Ona, Mati, ki je kakor v Kani vedno pozorna, naj nam pomaga zbirati zaklad Bo?jih znamenj v na?em ?ivljenju.